Zdaj govori avtorica predstave

»od prvinske otroške bližine, skozi mladostno oddaljevanje prek razvoja celovitosti moškega in ženskega načela bivanja v vsakem od njiju, do globljega razumevanja ljubezni«

»V okviru projekta raziskujem bolj v čute usmerjen način prisotnosti drugega z drugim in s samim seboj ter krmarjenje skozi vključevanje, izključevanje, krepitev, izkrivljanje in prožnost našega dojemanja notranjega in zunanjega sveta.«

»Kaj lahko opazujemo v procesu upočasnjevanja, ko podaljšujemo presledke med aktivacijo in umirjeno prebavo tega, kar se je zgodilo? Kako to, da si vzamemo čas, spremeni naše dojemanje in nato naše nadaljnje delovanje.«

»Čustvena preprostost objema se v predstavi Snježane Premuš spreminja v različne, kompleksnejše krajine, v katere se sedimentirajo nelinearni pomeni, ki se lahko razprostrejo pred nami šele, ko jih začnemo brati skozi svojo izkušnjo gledanja in soprisostvovanja.«

»Primaren odnos se gradi skozi dotik.«

»Dotik razumemo v najširšem smislu.«

»Žolna, merjasec, srnjaček in veverica – vsaka s svojo prepoznavno obliko, z značajskimi lastnostmi, ki jim jih pripisujemo – omogočajo majhne in dragocene skice o zvitosti, bojazljivosti, pogumu, trmi, skratka o vsem, kar otroci spoznavajo in bodo spoznavali v medosebnih odnosih.«

»To sploh ni predstava. Lahko bi rekli, da gre za ustvarjalno dejanje.«

»Pri meni doma ni tista predstava. Ni pa niti ta. To sploh ni predstava.«

»Nima veliko povezave z njo, čeprav nihče ne ve, kakšna je bila.«

»Tudi ne gre za 'predstavo o tisti predstavi'.«

»Predstava, kot je dejala, 'seveda ne k njej domov,' temveč v Staro mesto elektrarno.«

»Skoznjo poskuša razumeti življenje in delovanje babic, matere in sester ter hkrati iskati lastne pozicije znotraj omenjene relacije.«

»Ko nisem vedela, kaj storiti, sem Sergeja prosila, naj nekaj trenutkov ne počne ničesar. Morda mi glasba narekuje, da je tako prav, sem si mislila.«